Urinska inkontinenca (UI) je težava, ki prizadene številne ljudi po vsem svetu, zlasti ženske. Ta pojav lahko znatno zmanjša kakovost življenja ter povzroči resne čustvene in socialne težave. V tem članku obravnavamo, kdaj in kako se urinska inkontinenca pokaže, s katerimi vrstami inkontinence se lahko srečamo ter vzroke zanjo.
Kaj je urinska inkontinenca?
Urinska inkontinenca je opredeljena kot nenadzorovano izločanje urina, ki je neodvisno od bolnikove volje. Lahko se giblje od popolne izgube nadzora nad mehurjem do nezmožnosti zadrževanja urina v določenih situacijah, na primer med vadbo ali kašljanjem. Stanje prizadene tako moške kot ženske, čeprav je veliko pogostejše pri ženskah.
Vrste inkontinence
Urinsko inkontinenco lahko razdelimo na več glavnih vrst:
- Stresna urinska inkontinenca (SUI): Učinek: kaže se kot uhajanje urina med telesno dejavnostjo, ki poveča pritisk v trebuhu, kot so kašljanje, smeh, kihanje ali dvigovanje uteži. SUI je najpogostejša oblika inkontinence pri ženskah, zlasti po porodu ali v menopavzi.
- Inkontinenca urina (SUI): Zanjo je značilna nenadna in močna potreba po uriniranju, ki jo spremlja nenadzorovano uhajanje urina. Ta vrsta je pogostejša pri starejših ljudeh in je lahko povezana s prekomerno aktivnim mehurjem.
- Mešana inkontinenca: Kombinacija simptomov stresne inkontinence urina in urgentne inkontinence. Bolnik lahko občuti tako uhajanje urina med naporom kot nenadno potrebo po uriniranju.
- Prelivna inkontinenca: Pride do tega, da se mehur ne izprazni popolnoma, kar povzroči pogosto uhajanje majhnega urina. Vzrok je lahko na primer zamašitev sečil ali šibkost mišic sečnega mehurja.
Vzroki za urinsko inkontinenco
Vzroki za urinsko inkontinenco so različni in lahko vključujejo tako fiziološke kot psihološke dejavnike. Najpogostejši vzroki so:
- Oslabitev mišic medeničnega dna: te mišice so odgovorne za ohranjanje položaja mehurja. Njihova oslabelost, npr. po porodu, lahko povzroči stresno urinsko inkontinenco.
- Hormonske motnje: Med menopavzo se zniža raven estrogena, kar zmanjša elastičnost tkiva in lahko povzroči težave z nadzorom mehurja.
- Okužbe sečil: Lahko povzročijo začasno inkontinenco zaradi draženja mehurja.
- Anatomske ovire: Pri moških lahko inkontinenco povzročijoovire v sečilih, na primer hipertrofija prostate.
- Nevrološki dejavniki: Nevrološki dejavniki: stanja, kot so multipla skleroza, Parkinsonova bolezen ali možganska kap, lahko poškodujejo živce, ki nadzorujejo mehur, kar vodi v inkontinenco.
Diagnoza in zdravljenje
Diagnoza urinske inkontinence običajno vključuje temeljito anamnezo, telesni pregled in urodinamske preiskave, s katerimi lahko ocenite delovanje mehurja in sečnice. V nekaterih primerih so morda potrebne dodatne slikovne preiskave, kot sta ultrazvok ali magnetna resonanca.
Zdravljenje urinske inkontinence je odvisno od vrste in vzroka. Pri stresni urinski inkontinenci so lahko učinkovite vaje za krepitev mišic medeničnega dna (Keglove vaje), sprememba življenjskega sloga in vedenjska terapija. V hujših primerih je lahko potreben kirurški poseg.
Urgentno urinsko inkontinenco pogosto zdravimo farmakološko, npr. z antiholinergičnimi zdravili, ki zmanjšujejo aktivnost mehurja. V nekaterih primerih se uporabljata tudi vedenjska terapija in urjenje mehurja.
Povzetek
Urinska inkontinenca je težava kompleksne etiologije, ki lahko pomembno vpliva na kakovost življenja. Zgodnja diagnoza in ustrezno zdravljenje lahko zagotovita znatno olajšanje in izboljšata kakovost bolnikovega življenja. Pomembno je, da ljudje, ki se soočajo s tem stanjem, brez oklevanja poiščejo zdravniško pomoč, saj so na voljo številna zdravljenja, ki lahko učinkovito ublažijo simptome.
Dodatne informacije
Ali andropavza lahko vpliva na inkontinenco pri moških?
Da, andropavza, moški ekvivalent menopavze, lahko vpliva na urinsko inkontinenco pri moških. Andropavza je povezana z naravnim upadom ravni testosterona v telesu, kar lahko povzroči različne fiziološke spremembe, ki vplivajo na urinarni sistem.
Kako andropavza vpliva na urinsko inkontinenco?
- Zmanjšanje mišične mase: Zmanjšanje ravni testosterona lahko povzroči splošno zmanjšanje mišične mase, vključno z mišicami medeničnega dna, ki imajo ključno vlogo pri nadzoru mehurja. Oslabitev teh mišic lahko povzroči težave s kontinenco, zlasti med vadbo, kar je podobno stresni urinski inkontinenci, ki jo opažamo pri ženskah.
- Težave s prostato: Andropavza je pogosto povezana z razvojem benigne hiperplazije prostate (BPH), ki lahko povzroči pritisk na sečnico in težave pri praznjenju mehurja. To lahko povzroči pogostejše uriniranje, urinsko nujnost in celo prelivno inkontinenco, ko se mehur ne more popolnoma izprazniti.
- Hormonske spremembe: Zmanjšanje ravni testosterona lahko vpliva na ravnovesje drugih hormonov, kot so estrogeni, ki so v manjših količinah prisotni tudi v moškem telesu. Te spremembe lahko vplivajo na delovanje mehurja in sečnice, kar vodi v inkontinenco.
- Oslabitev delovanja živcev: Andropavza je lahko povezana s slabšim delovanjem živčnega sistema, kar lahko vpliva na nadzor nad mehurjem. Nevrološke spremembe lahko povzročijo težave pri nadzoru uriniranja, kar lahko prispeva k inkontinenci.
Statistični podatki o disfunkciji urinske inkontinence
obstajajo statistični podatki o urinski inkontinenci, ki kažejo, kako pogosta je ta težava, zlasti med starejšimi ljudmi. Ti podatki se pogosto zbirajo v raziskavah na podlagi populacije in vključujejo različne demografske skupine, da bi ugotovili, katere skupine so najbolj ogrožene s to disfunkcijo.
Na primer, študija v Evropi je pokazala, da ima približno 10-20 % odraslih moških, starejših od 60 let, določeno obliko inkontinence. Pri ženskah je ta odstotek še višji in lahko v isti starostni skupini doseže 30-40 %. Pri moških se razširjenost inkontinence poveča po 70. letu starosti, zlasti pri težavah s prostato.
Spodnja preglednica prikazuje primere podatkov o inkontinenci v različnih starostnih in spolnih skupinah:
| Starostna skupina | Razširjenost pri ženskah | Razširjenost pri moških |
|---|---|---|
| 20-40 let | 5-10% | <5% |
| 40-60 let | 15-30% | 10-15% |
| 60-70 let | 30-40% | 10-20% |
| Nad 70 let | 40-60% | 20-35% |
Kot je razvidno iz podatkov, so ženske bolj nagnjene k inkontinenci, zlasti v starejših letih, deloma zaradi oslabitve mišic medeničnega dna po porodu in hormonskih sprememb, povezanih z menopavzo. Moški so bolj ogroženi z inkontinenco zaradi težav s prostato, ki so s starostjo vse pogostejše. Najbolj ogroženi so moški in ženske, starejši od 70 let, kar kaže na pomen spremljanja in zdravljenja tega stanja v starejših letih.
Bibliografija
- Abrams, P., Cardozo, L., Wagg, A., & Wein, A. (Eds.). (2017). Incontinence. International Continence Society (Mednarodno združenje za kontinenco).
- Haylen, B. T., de Ridder, D., Freeman, R. M., Swift, S. E., Berghmans, B., Lee, J., … & Schaer, G. N. (2010). Skupno poročilo Mednarodnega uroginekološkega združenja (IUGA)/Mednarodnega združenja za kontinenco (ICS) o terminologiji za disfunkcijo ženskega medeničnega dna. Nevrourologija in urodinamika, 29(1), 4-20.
- Sokol, E. R. in Karram, M. M. (2010). Motnje medeničnega dna: kirurški pristop (Pelvic Floor Disorders: a Surgical Approach). Elsevier Health Sciences.
- Hammarsten, J., & Högstedt, B. (2001). Klinični, antropometrični, presnovni in inzulinski profil moških s kliničnim rakom prostate visoke stopnje in visoke stopnje. Blood, 67, 1159-1167.
- Kumar, R. J., Barqawi, A. B., & Crawford, E. D. (2006). Neželeni dogodki, povezani s hormonskim zdravljenjem raka prostate. Reviews in Urology, 8(Suppl 2), S41.